Trajnost oskrbe z energijo

Si želimo energijo iz virov, ki jih ne bo že kmalu zmanjkalo in imajo visoko gostoto moči?

Pod izrazom razpoložljivost vira energije razumemo količino zalog tega vira, ki je na voljo za proizvodnjo električne energije ali za neposredno uporabo. Vprašanje zalog energentov je  pomembno predvsem z vidika komercialno dostopnih zalog fosilnih virov energije.

 Zaloge fosilnih virov energije, kot so premog, nafta in zemeljski plin, so omejene. V določenem trenutku prihodnosti jih bo začelo primanjkovati. To bo močno vplivalo na ceno teh virov in varnost dobave.

Pri obnovljivih virih energije, kot sta sončna in vetrna energija, težav z zalogami ni, saj gre za obnovljive vire energije. Vendar so večji izzivi glede zanesljivosti oskrbe z električno energijo, proizvedeno iz teh virov. Težava teh virov energije je tudi v tem, da imajo nizko naravno gostoto moči, ki je na voljo za njihovo pretvorbo v električno energijo.

Z gostoto moči je neposredno povezana potreba po prostoru, ki ga potrebujemo za umestitev energetskih objektov v prostor, na primer za:

• gradnjo proizvodnih zmogljivosti (na primer gradnja hidroelektrarn na rekah, jedrskih elektrarn, sončnih in vetrnih elektrarn) ali
• gojenje rastlin (na primer biomasa – gojenje rastlin za biogoriva).

 

Si želimo oskrbo iz nizkoogljičnih virov energije?

Izpusti toplogrednih plinov, predvsem CO₂, prispevajo k učinku tople grede, ta pa krepi globalne podnebne spremembe. Energetika je na globalni ravni eden glavnih povzročiteljev izpustov CO₂, ki prispevajo k podnebnim spremembam.

Ogljični odtis posameznega vira energije običajno merimo v gramih CO₂-ekvivalenta na proizvedeno kilovatno uro električne energije (gCO₂eq/kWh).

Pomembno je upoštevati ogljični odtis posameznega vira energije v celotnem življenjskem krogu, tj. od pridobivanja in predelave vira energije, gradnje proizvodnih zmogljivosti (elektrarn) in njihovega obratovanja do njihove razgradnje po koncu obratovanja.