Varnost oskrbe z energijo

Si želimo energetsko uvozno neodvisnost?

Varnost dobave posameznega vira energije pomeni gotovost, da bomo uspeli v pravem času nabaviti in dostaviti dovolj ustreznega vira energije za zadovoljitev svojih potreb po energiji. Države, ki velik del svojih potreb po energiji zadovoljujejo z uvoženimi energenti, so bolj izpostavljene tveganjem glede dobave energentov ter nihajočim cenam na mednarodnih energetskih trgih kot države, ki so uvozno manj odvisne ali celo neodvisne.

Varnost dobave energentov lahko torej povečamo z zmanjšanjem energetske uvozne odvisnosti, z večanjem števila različnih virov in z diverzifikacijo dobavnih poti. To lahko pomeni, da moramo obstoječe uvožene vire energije v čim večji meri nadomestiti z domačimi viri oziroma s povečanjem lastnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Druga možnost je, da se odločimo uporabljati tehnologije, ki potrebujejo čim manjše količine uvoženih goriv, ta pa lahko na različne načine pripeljemo z različnih koncev sveta.

 

Primerjaj nekatere vire energije glede na energetsko uvozno neodvisnost

Energent (vir energije)	Domač ali tuj vir	Groba primerjalna ocena potrebnih količin energenta	Okvirni opis dobavnih poti
Lignit	Domač	Veliko	Vlak
Črni premog	Tuj – različne države	Veliko	Ladja, vlak
Nafta	Nekaj koncentriranih virov, večinoma v politično nestabilnih državah	Veliko	Ladja ali drugo
Plin	Nekaj lokacij, npr.: Rusija, Alžirija, Severno morje	Srednje	Dobava po plinovodih, ponekod čez problematična ozemlja
Jedrska energija	Veliko različnih dobaviteljev energenta (od Kanade do Avstralije)	Zelo malo	Ladja ali letalo, nato prevoz po cesti

 

 

Si želimo zanesljivo oskrbo z električno energijo?

Posamezen vir energije prispeva k zanesljivosti oskrbe, če ta vir odjemalcu zagotavlja, da mu je energija na voljo vedno takrat, ko jo potrebuje. V praksi to pomeni čim manj prekinitev v oskrbi z energijo; če pa do prekinitev vendarle pride, naj bodo te čim krajše.

Načini za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z energijo so različni glede na vire energije, ki jih uporabljamo. Razlikujejo se na primer načini zagotavljanja zanesljivosti pri oskrbi z električno energijo, zemeljskim plinom ali lesom.

Pri zanesljivosti oskrbe z električno energijo moramo upoštevati dvoje:

• zanesljivost (fleksibilnost) proizvodnje električne energije, kar pomeni pokrivanje porabe s proizvodnjo, in
• zanesljivost dobave, tj. prenosa električne energije.

Nekateri obnovljivi viri energije za pridobivanje električne energije, kot sta sončna in vetrna energija, zaradi svoje narave ne morejo zagotavljati zanesljive oskrbe in ne prispevajo k stabilnosti obrežja:

• sončne elektrarne ne morejo proizvajati električne energije ponoči ali v oblačnem vremenu.
• vetrne elektrarne ne morejo proizvajati električne energije v obdobjih brezvetrja ali premočnega vetra.

Zato moramo za zagotavljanje zanesljivosti dodati v sistem še druge elektrarne, ki lahko proizvajajo elektriko takrat, ko sončne in vetrne elektrarne ne obratujejo. Temu rečemo sistemska rezerva in te »rezervne« elektrarne tako nadoknadijo nezanesljivost objektov, ki proizvajajo električno energijo iz sončne oziroma vetrne energije.

Primerjaj vire energije glede na razpoložljivost